Vsak človek se prej ali slej sreča s takšnim ali drugačnim obratom v svojem življenju. In ko se to zgodi ljudje različno reagiramo.
Eden mojih se je začel pred nekaj dnevi in se bo čez nekaj dni zaključil po tam pa nadaljeval vse do jeseni, ko upam, da bom sprejeta na fakulteto. In kaj je ta obrat? Po mojem povsem nezagretem iskanju službe sem le to dobila takoj ko sem poslala .... prvo? drugo? prošnjo (no ja saj kaj več jih pa tudi nisem poslala). Ker sem očlitno na prverm razgovoru uspela pokazati svojo najuspešnejšo in sijočo stran sebe so se odločili, da me na razpisano mesto ne vzamejo ampak uporabijo kot nadomestek neke druge osebe katere pač od naslednjega tedna ne bo več. Če ste slučajno med iskalci službe in doma kolnete, da kaj vam pomagajo vsi novi razpisi, ko so pa vse službe že v naprej oddane vam dovolim, da se kanček zjezite tudi name :P V kolikor sem sicer vesela, da bom imela službo (trenuto je še "bom") ker pač to pomeni stalni dohodek in "veselje veselje" z zapravljanjem za nove dobrote z Japonske (ta mesec sem že tožila solze zaradi praznih žepov) pa si prav za prav želim, da bi me vtaknili na tisto prvo delovno mesto. To kar bo delala sedaj do trajalo dlje za nameček pa bo odgovornost krepko večja saj bom delala v vrtcu z najmlajšimi s katerimi niti nimam izkušenj se pa dovolj zavedam, da pri njih "hudič" veliko prej nastane kot pa pri tistih mace starejših.
In kako bo to vplivalo name - pardon, to vas ne briga - na moj blog? Vse manj gosto pisanje na le tem se je pojavilo že pred časom saj sem s stalnim pisanjem prve 3 mesce uspela pomiriti svojo furstracijo glede tistega zaradi česar sem sploh začela s tem blogom. Fokus bo ostal nenak, na daljših in po možnosti bolj informativnih vnosih, čeprav mislim, da bo posledica moje službe zaradi katere bom veliko bolj utrujena kot pa sem bila v času šolanja (ne podcenjujte dela vzgojiteljice >_<) pa predvidevam, da se bodo ti daljši vnosi precej skrajšali .... piš me uh komentarji vedno obstajajo, moj mail tudi, če bi radi kaj več videli ali pa kakšno večjo podrobnost v mojih vnosih boste enostavno morali težit :P
In ko smo pri obratih en teh se je zgodil enemu od novincev na japonski glasbeni sceni katerega že nekaj časa spremljam.
Fujisawa Norimasa je en tistih pevcev, ki ga poznam izključno in samo zaradi moje lastne hinavčine, a o tem kdaj drugič. Pevec kot tak niti ni več tako mlad, pred malce več kot mesecem je dopolnil 26 let a glede na na to, da ni navadni pevec pa je to precej razumljivo. Fujisawa namreč poje pop opero. Kar pomeni, da gre za generične pop pesmi s nekaj techno priokusa in s precej generičnim glasom odštenši refrene v katerih Fijisawa poje na način, ki je značilen za opero. Fantič spada med tenoriste in glede na to koliko sem ga preposlušala vam lahko mirne duše povem, da se ni odločil za pop opero zato ker bi mu bil tak način pevskega izražanja ljubši ampak preprosto, ker tudi sama ne bi želela imeti tovrstnega tenorista v svoji operi. Vse njegove slabe točke na stran pa ravno zaradi opernega dela svoje ustvarjalnosti malenksot izptopa iz že tako prevelike poplave popovskih pevcev in pevk. Njegova kariera do se daj bolj kot ne vključuje le predelave že znanih arij in operet zaradi česar ga lahko marsi kdo enači s
Kanon a za razliko od Kanon, ki vse skozi kaže popolno kontrolo nad svojim glasom brez pretiranega igračkanja, ter sestavlja pesmi s takšnim in drugačnim baladnim podtonom, ki utrezajo njenemu čistemu glasu pa se je Fujisawa usmeril v bolj hitre ritme in tisto zvrst popa nad katerim "normalni" poslušalci nimajo pravice vihati nosu ... kar se pa sicer kasneje zgodi ravno zarati operanega dodatka.
En od tistih velikih plusov, ki sem ga sama videla pri njegovi glasbi do sedaj so bili 83key mix pesmi, ki so do sedaj ležale na singel izdajah CDjev namesto instrumentalne verzije, kar se sicer v navadi. 83key mix so predelave naslovne pesmi z večjim povdarkom na glasbi sami s velikim dodatkom techna. Nekaj kar mi je ponavadi antipatično a pri njem mi je ravno zaradi glasu to všeč. Da ne bo pomote, "originali" so lepe in nadvse poslušne pesmi a sem se že večkrat zalotila pri misli, da so mi 83key mix verzije bolj simaptične.
Fujisawa je lani v novembru izdal svoj prvi album teden dni pa ga loči pred izdajo novega singla s naslovom Preyer. Ena od nosvosti oz. obratov pri tem singlu pa je, da ta singel ne bo imel več 83key mix pesmi ampak Aucustic Version, nekaj kar je sicer veliko bolj pričakovano od tovrstnih pevcev, sama pa sem skeptična ker mu po mojem menju plavanje v bolj baladne vode s njegovim tenorejm ne bo pasala. Če bo preklopil na svoje normalno petje že ... klasično tenorsko pa niti ne T_T .... no ja za nadaljne besede bo potrebno počakati na singel sam :D
Pa da vam bo jasno o kom govorim -
Fujisawa Norimasa - Vincero v živo, mislim, da v oddaji Music Fighter (moram reči da se mi slimi ker se je moral prvi del pesmi nazaj držat kar se tiče jakosti glasu v drugem delu pa si je pomagal s odmiki mikrofona, pa kljub vsemu >_< ... vem kaj prestaja v takšnih momentih).
Mimogrede, strastnim oboževalcem
I've Sound skupine in njihove pevke KOTOKO vam bo mogče zanimiva informacija, da sta menda, KOTOKO in Fujisawa Norimasa, recimo temu prijatelja iz otroštva. Po
besedah KOTOKO se menda poznata zaradi prijateljev njegovega očeta (čeprav možno, da sem to razumela popolnoma napak xD).
In kot da obratov že ni dovolj. Pred približno pol leta so v "svetovni" manga sceni dvigali prah zaradi zasedbe mang, ki naj bi bile vprašljive vsebine na Kanadski carini. Te mange naj bi imele pornografsko, natančneje homoseksualno vsebino,
zaradi avtoric tovrstnih mang, ki pa dečke sicer popolnoma primernih let (vsaj sodeč po vsebini sami) rade rišejo veliko mlajše kot pa so v resnici je do zasedbe prišlo še toliko prej. Vštric s tem incidentom pa je marsikdo rad na dan privlekel že zdavnaj pod preprogo pomedeno temo o stalnem cenzurianju knjig in vsesplošnemu zavajanju Kanadčanev ker je menda Javna služba na teh delavnih mestih pridno odstranjevala vse knjige s homoseksualno vsebino dokler ni to prišlo na plan tam nekje v devetesetih letih.
Tokrat pa izgleda, da so si za vzor Kanadčane iz preteklosti vzeli Američani (presenetljivo, glede na njihove prijateljske odnose) oz. natančneje Amazon.(com)fail. Amazon.com je med velikonočnimi prazniki vzel s svoje spletne trgovine večine homoseksualnih naslovov s razlogom, da preurejajo svojo listo knjig pri katerih so se odločili, da bodo vzeli vso GLBT litaraturo (gay, lesbian, bi, trans) s seznama, pri čemer se sama vprašam mar ne bi v to morala biti vključena tudi literatura kot je Playboy, ki za razliko od velike večine GLBT knjig kjer se subjekt obravnava s romantičnimi podtoni se le ta temu niti za kilometer ne približa? Pritožbe na stran, izbris tovrstnih knjig s Amazon.com seznama pomeni, da se ne pokažejo več v iskanih rezultatih (knjige same sicer na strani še vedno obstajajo, a če želiš videti podrobnejše podadke moraš dejasnko imeti direktni naslov ker v Amazonovem iskalniku knjige ne boš našel), knjige niso več ranikrane (kar prodaji sami in promociji prav nič ne pomaga). Trenutno so žrtve občutile škodo le na ameriškem amazonu, logično so med osškodovanimi naslovi tudi mange, zadeva pa se bo verjetno razširila še na kakšno drugo njihovo podružnico medtem, ko so ljudje na
twittterju ponoreli, sodeč po
googlovih zadetkih pa je med blogarji
amazonfail postal že pravi meme.
Moja osebna ironija... le zakaj se vedno, ko se že govori na veliko o mangah, treba govorit od GLBT knjigah D:
V mojih skoraj 21-letnih izkušnjah z ljudmi in današnjo družbo sem prišla do vse splošne ugotovitve (sicer že pred časom) da smo ljudje izmečki narave in iz sebe delamo vedno večji produkt nesnage, ki bo pokopal to zemljo. Menda se radi igramo civilizacijo in govorimo, da se ljudje obnašamo človeško živali pa živalsko med tem, ko je večina živali veliko bolj kulturnih, kot pa bomo mi kdajkoli bili.
Jah o tem bi se dalo še marsikaj povedati, a da preskočim k "bistvu". Po 4-letnem ždenju v srednji šoli v razredu, kjer mi je delalo družbo 29 deklet na šoli s hudo močnim primankljajom testosterona kerj si med 1000 in nekaj učenci lahko naštel borih 200 in nekaj predstavnikov moškega spola pa sem prišla do zaključka, da smo ženske kot takšne veliko bolj obupni primerki, kot moški. V vsej naši izpirjenosti pa smo uspele prepričati moške, da smo superiorne (ker smo pač sposobne delati dve stvari na enkrat in podobno) ter, da če je kdo česa kriv so potem to oni. Poleg vsega tega pa me vedno znova preseneča kako daleč seže ženski um v svojih temačnih kotičkih.
Menda vas veliko ne ve, da v S&M razmerjih kjer v 99% mesto črke M prevzame ženska, da je prav za prav ona tista, ki ima nadzor v razmerju, ideje tovrstne ženske pa lahko kaj hitro presežejo najbolj divjo domišljijo moških iz njihovih mokrih sanj. Pa ne da bi sama imela veliko izkušenj na tem področju, imam pa precej dober vpogled v te kotičke, ko govorimo o fujoshi. Dekletca, ki naj bi bila povsem nadožna, same v svojih malih sobicah pa se slinijo nad dvema moškima, ki se strasno objemata, če se pa ne pa pač domišljija naredi svoje. Neproduktivnost tovrstnega obnašanja mi je že zdavnaj postala jasna in sem prav zaprav presenečena, da na podlagi tega tovrstno litaraturo (se pravi
BL zgodbie) berem vedno manj. Mi je pa zato nadvse zanimiva družba teh deklet, ker me vedno primerno spravljajo v smeh s svojimi idejami.
Pred časom sem rekla, da je ni predstavnice ženskega spola, ki ji BL ne bi bil všeč, ki ne bi v sebi skrivala vsaj en majhen delček fujoshi. Nekako lahko rečem, da je to res saj v moji zgodovimi spoznavanja ljudi sem uspela spoznati le eno dekle, ki je trdila, da ji tovrstna litaratura niti ni všeč (kar pa ne izpodbije moje trditve v celoti).
In zakaj ta grozno dolg uvod o dejstvih, ki jih večina že ve, drugi ste se jih morda končno izvedeli, tretjih pa to sploh en zanima? Tisti, ki ste v celoti prebrali moje
vpise anime zimske sezone ste na koncu našli mali spisek animejov, ki so me zanimali za to pomladansko sezono. Med njimi se je pojavil tudi dotični naslov zaradi česar sem tole sploh napisala.
Guin Saga je anime za katerega sem se začela zanimati ker na prvi pogled izgleda, da bo fantazijska zgodba tiste vrste, ki meni paše. Ker ima glavni karakter glavo panterja namesto človeške (kolikokrat se pa to zgodi). Kasneje pa predvsem, ker sem končno hotela slišati novo pesem pevke Kanon (po več kot enem leti in pol). Pav za prav je to zadnje postal tako močni razlog, da ko sem si epizodo celo "ogledala" sem celotno epizodo preskočila in prešla direktno k zaključni špici, kjer sem slišala epsko melodijo, nekaj kar pač lahko vedno pričakujem od Kanon, vsekakor pa dobra vrnitev na sceno (sem se bala, da bo kakšna bolj njuh nujuh >_< pesem, kot se jih lahko že najde v njeni diskografiji).
No ja po precej kasnejšem dejasnkem ogledu epizode pa sem ostala mešanih občutkov. Pol epizode mi je bilo popolnoma nezanimive, polna klišejev začenši s kraljevima dvojčkoma (par) kjer je, logično, fantič šibek mali pobič, ki komaj preteče borih 100 metrov in dečvo, ki si upa dvigniti bodalo nad odraslega moškega. In pol epizode, ki je bila relatinvo zanimiva. V kaj se bo naslov dejasnko sprevrgel nimam pojma. Tisto malo kar najdeš na internetu govorijo o zgodi same dobre reči tako, da se bom "pustila presenetiti".
Predhodno temu pa sem zasledila, da je anime povzet po precej dolgi vrsti romanov. Firbec kot sem sem o tem poizvedela več in ugotovila, da prav za prav govorimo o najdaljšem romanu na celem svetu ter enem najuspešnejše pordajanih japonskih naslovov. Roman je trenutno sestavljen iz 124-128 knjig (na internetu se dobi različne podatke) kljub temu, da je bilo napovedanih 100 knjig na samem začetku. In kako bi lahko tako zajetna zadeva ušla sočnim temam :3 Tam nekje po 100 knjigi se je zgodba namreč sprevrgla v bolj "čustveno" napolnjeno zgodbo, ker je prav za prav veliko nazorne interakcije med moškimi karakterji.
Le kdo drug bi bil sposoben iz neke originalne sicer resne zgodbe narediti nekaj tako absurdnega, kot pa ženska. Kurimoto Kaoru! Bravo! Čestitke! Zdaj vem, da romanov zagotovo ne bom nikoli brala zamo zaradi tega dejstva. Mi je jasno, da je ženska genij, ki objavi približno 10 knjig na leto in piše v več različnih žanrih in stilih, ampak potem ko se stvari začnejo prepletali je s tem potrebno nehati. Ob živce me spravlja ideja, da se povsem spodobna zgodba kasneje razvije v tekst za pridno zalivanje fujoshi domišljije. Ne hvala, za to pa obstajajo dujinshi izdaje, kjub vsemu pa bi lahko načela novo serijo, v katero bi stlačila vse njene fantazije o pomankljivo oblečenih dečkih, ki se valjajo med rjuhami ali pa to vključila kot enega povsem normalno pojavljajočih se motivov od samega začetka. Izgovori, da o tem se pred 40 leti ni pisalo naj si pa zatlači v rit ker zakaj pa so tukaj umetniki (?), če ne za to, da podirajo meje, ki jih ustvarja naša bedna skupnost?
Z mojim jamranjem na stran vam pa vseeno privoščim prelepo zključno špico od Kanon, ki me je tako navdušila, da si jo zadnje dni stalno prepevam in jo celo posnela :D (žal se je audacity stalno igral z mano in predvajal moje petje precej pospešeno kar pa nisem mogla med samim petjem popraviti, sem pa to poiskusila nadoknaditi med "tišino", prav tako pa se refren verjetno ne sliši najbolje, ker mojega dretja in sfalenega e2 ne bi prenesli vaši zvožniki in/ali vaši bobniči če mikrofona v času petja ne bi umaknila).
Kanon verzija:
Chibi-Chibi verzija:
In kaj bom zapela naslednjič .... KARMA :P (če se ne bom ustrašila vseh Ajev, ki se še znajo pojaviti v celi pesmi xD)
Redko se veselim kakšnega dneva tako kot sem se včerajšnjega dneva. Pa temu niso krive vse prvoaprilske šale, ki mi osebno v svetu že tako polnemu takšnih in drugačnih laži, prevar in podobnega predstavljajo svojevrstno resničnost (grem stavit, da sem sama padla na največ prvoaprilskih šal in da me je pred javno osramotitvijo obvarovala le moja naveličanost branja podobnih prispevkov).
Ne temu je kriva druga obletnica mojega projekta, ki je zdaj bolj kot ne punčica mojega očesa. Večina bralcev tega bloga to že ve a tiste, ki pa ne veste sem ena od soustanoviteljic menda edine slovenske prevajalske skupine mang
chibi R.I.P. Da, na včerajšnji dan pred dvemi leti sva se s prijateljico odločile končno razkriti javnosti na čem delava, bolj kot ne, zadnje pol leta. Vse od takrat dalje se nam je pridružilo ohoho ljudi in še več jih je odšlo. Številka ljudi, ki naj bi sicer trenutno sodelovali je še vedno velika a logično je aktivnih ... malj kot peščica. V vseh dveh letih pa smo na dan pripeljali sramotno majhno številko projektov.
Pred približno pol leta, ko sem bila tudi sama v obupnem stanju, mi je vse skupaj prekipelo in glede na to, da je vse mogoče v povezavi s chibi R.I.P.om napisano na moje ime sem rekla, da če se do 1. aprila 2009 v skupini nič ne premakne zadevo "skenslam" na celi črti in naj se s tem ubadajo drugi, če jim to paše (sicer malenkost prej, ker sem ciljala na potek domene xD). V naslednje pol leta pa mi je urejanje skenov postajalo vedno lažje in to s krto hitrostjo, ob strani mi je stal en redkih ljudi na katerega se lahko zanesem in vedno znova dobiva moje pohvale, vmes so se začele plesti nove ideje (o katerih bom več govorila v prihodnosti) ter skromna pomoč prijateljev še iz časa, ko nisem bila aktivna v anime/manga fandomu je veliko pripomoglo k temu, da sem se na koncu premislila in na račun te ideje (ki sem si jo celo upala zblebetati soustanoviteljici) bila pošteno kregana in malo da me ni utaknila v norišnico (prav mi je >_<).
Kakorkoli ... Lansko leto smo za obletnico dali na stran nov dizajn strani in o tej hudo drzni potezi sva z jiki pozabili govoriti na okoli celih 18 dni xD.
In letos? Prva, recimo temu, masovna izdaja.
Sicer boga 4 poglavja (ki skupaj znesejo za zvezek in pol strani branja) od tega en projekt, ki ga bomo kmalu končali, dva ki ju vlečemo dobesedno dve leti in en popolnoma svež z Japonske (ki ga lahko poleg Japonščine preberete samo v Slovenščini).
Yubikiri, je menda prvi chibi R.I.P. projekt, ki se do sedaj ni zaključil v enem poglavju. Sicer je zvezek sestavljen iz 3 posameznih zgodb tako, da spada v isti koš, kot ostale enodejanke trenutno že na strani. Yubikiri je pravzaprav en tečnih projektov, ki ga žeim čimprej končati. Pa ne ker ne bi bil zanimiv, ampak zato ker je ilustracija v tej mangi hudo dolgočasna in glede na to, da kot ena od urejevalk strmim v posamezno poglavje veliko dlje kot pa navadni bralec, ki za eno poglavje porabi največ 25 minut (gre pač zamalce daljša poglavjla xD), ti urejanje samo hitro presede. Samo na podlagi tega se sama ne bi nikdar strinjala z odločitvijo, da se ga spravi v slovenščino, a zgodba sama vendarle nadoknadi tisto kar ilustracija ne prinese. Vsaka od zgodb obravnava ljubezen z različnimi zapleti, večina teh pa nosi neko globje sporočilo v celoti pa govorimo o precej žalostnih zgodbah s normalnim a kljub temu srečnim koncem. V poplavi vseh shoujo mang, ki sem jih prebrala do sedaj je Yubikiri ena redkih, ki ždi tam nekje na meji s žanrom josei in ni doga zgodba kalibra NANA ali pa MARS.
Vassalord. \o/ KONČNO! Vassalord. (skupaj s Senki Senki Momotama) je bil en prvih projektov za katerega sva z jiki rekle da na tem pa kočeva delat. No ja, resnici na ljubo sem oba sama vsiljevala jiki, pa sta nasrečo oba naslova PURE WIN in je ustregla mojemu nerganju. Vassalord. je ena od zgodb izpod peresa
Chrono Nanae, in menda sem nekaj malega o njem pisala pred nekaj meseci, ko se je napovedal
web radio omenjene mange. Vassalord. je prav tako en rednih naslovov kjer se grem nagravžnega, butastega, hudo samovšečnega, egoističnega, narcističnega etilista. Moti me dejstvo, da večina ljudi misli Chorno Nanae = Vassalord. (medtem, ko je pri meni prej Chrono Nanae = Peace Maker /Kurogane, če že kaj). Mot me, da večina ljudi, se opravičujem fujoshi, bere Vassalord.a zaradi neke čudne predstave, da naj bi bil Vassalord. BL manga, ki mimo grede NI. Motijo me vsi "waaa lep art" in "kaj je ta tip seksi" in podobno medtem, ko omeniš Momotamo te vsi gledajo kot budalo. Moti me dejstvo, da 95% "fandoma" (tovrstne ljudi ne bom sama nikdar sprejela kot del pravega fandoma) meni, da je
tole del Vassalord. franšize medtem, ko je v resnici naslovnica novele za katero je Chrono naredila ilustracije. Moti me, da večna ljudi piše "Vassalord" namesto pravilnega "Vassalord." zapisa. In najbolj od vsega me moti to, da kljub temu, da je bila Peace Maker /Kuroganje bolj uspešen naslov kot Vassalord. 95% ljudi ve za Chrono Nanae ravno zaradi Vassalord.a ... IN TAKO DALJE (ja vem, postanem gorozna, ko govorimo o Vassalord.u).
Z mojim etilizmom na stran pa je Vassalord. en redkih naslovov, ki mi je siaptičen zaradi dobre zgodbe (ki je sicer nekaterim nerazumljiva, ker niso seznanjeni s avtoričinem načinom pripovedovanja) in še bolje vpletenih vapirjev, ki se sicer v zgodbah tam čez kontinet velikokrat pojavljajo a le malo teh pristno portretirajo vampirje. Vassalord. ima sicer ščepec lastne ideje, a v okviru le te ostaja zvest do konca. S Chroninim svojevrstnim humorjem pa lahko rečem, da vam ne bo dolgčas (do konca drugega zvezka, po tem se začnejo hudo resne stvari D: ).
Senki Senki Momotama \o/ (še enkrat) KONČNO! Od vseh zgodb Chrono Nanae, ki si jih lastim mi je Senki Senki Momotama verejtno najljubši. Čeprav si to dejstvo zelo ne rada priznam, ker zgodba še ni končana in imam zlovešč občutek, da njeni konci niso najboljši. Momotama je, recimo temu, generičen shounen naslov. V zgodbi boste našli svojevrstno vojno med "dobrimi" in "zlobnimi" poleg tega pa so tu še demoni, ki jih tako eni kot drugi izganjajo s svojevrstnimi močmi, ki se aktivirajo, ko pojejo momotamo. Odvisno od tipa človeka pa se kativira ena od 3 različnih moči, ki bazirajo na legendi o Momotaru, ptičje, pasje ali opičje. V legendi je namreč rečno, da se je Momotarou na svojih potovanjih spoprijateljiv s omenjenimi živalim, ki so mu kasneje pomagale pri izganjanju demonov. Kar mi pa osebno naredi Senki Senki Momotama mango tako dobro so njeni karakterji. V njem boste našli egoističnega brez dlake na jeziku smrkavca, ki želi ponovno povzdigniti slavo svojega klana (čeprav se mu gre samo za svojo rit). Wannabe "jaz sem uber kul" tipa, ki je v bistvu šleva. Mično mestno gospodično, ki si upa veliko več, kot pa je sprva videti (i'd go gay for her >>meh, Yuino <333 <<<). Nedožnega učitleja, ki je pripravljen ustreči v vsem svojim učencem, za nedožnim obrazom pa se skriva neverjetna uničujoča moč. Poleg vseh teh (in še mnogo drugih karakterjev) pa obstaja ravnatelj dotične šole, ki se rad igra S&M igrice na prav poseben način. V zgodbo pa so vpleteni tudi precej krvavi prizori (vsaj, spet, po drugem zvezku), poskus samomora 9-letne deklice, ki je sicer uber moe - vsaj meni xD (i'd go gay for her as well, samo ima trenutno preveč snubcev D: ), hudo komične grožnje s pištolo (ja kaj .. če je pa premajhen), zmerjanje s otakujem in podobno. Vsekakor manga, ki mi ni nikoli dolgočasna.
Mimogrede, tisti, ki ste prijavljeni na SloAnime forumu lahko o mangi komentirate
tukaj, tam boste našli tudi nekaj mojih starih (z veliko napakami) napisanih postov :D
Spokojno kosilo, nekaj kar je v originalu naslovljeno Halycon Lunch. Prevod naslova sicer ni najboljši, ker pri nas nimamo primerne besede, ki bi nadomestila halycon (vsaj jaz se je nisem spomnila, niti nihče drug) tako, da smo se na koncu odločili za Spokojno kosilo, ker nekako ujame pomen halycon besede, neko atmonsfero mange in je popolno nasprotje temu, kar se sicer dogaja v mangi. Spokojno kosilo je spisal Samura Hiroaki, ki ga večina ljudi pozna zaradi njegove mange Mugen no Juunin/Blade of the Imortal (mislim, da je to ena redkih mang, ki ima svojo slavo tudi izven manga fandoma). Manga je čisto sveča in tudi sceni so vzeti s magazina in ne s zvezkov, kot večina ostalih do sedaj. Prvo poglavje je bilo objavljeno decembra lani, drugo pa prejšnji mesec (sicer izhaja v dvomesečni reviji). Če slučajno koga zanima zakaj je toliko časa trajalo za to prvo objavo (glede na to, da je poglavje dostopno že dobrih 5 mesecev) lahko povem, da je eno zato ker je trajalo precej časa, da sem dobila svojo kopijo magazina v katerem je bilo poglavje objalvjeno (in ne, nisem ga kupila zaradi te zgodbe, sem pa zaradi tega izvedela za zgodbo, sicer ne bi o tem razmišljala kot o možnem chibi R:I.P. projektu). Drugo je to, da je zgodba nabasana z referencami, šalami in puni. Vsega se nismo trudili razlagat, ker niti ne bi imelo pomena, tisto glavno pa se najde v opombah. In preden se je (vsaj določene) reference našlo je trajalo, poleg tega pa se dolgo ni vedelo ali bo to samo enodejanka ali seralizacija. Sama upam, da sicer ne bo vsako novo poglajve objavljeno v vsaki drugi številki, lahko pa vseeno povem, da bo do objave drugega poglavja trajalo kar nekaj časa, ker je po besedah prevajalca drugo poglavje polno ekonomskih for na katere pa se nihče v skupini ne spozna (če se kdo od vas in ste pripravljeni pomagat, obstajajo komentarj in moj mail naslov na strani
Dobrodošli).
Pa zgodba? Resnici na ljubo velika zmeda, ki se mi je do sedaj pošteno priljubila (in nakup zvezka(ov) z moje strani je garantiran). Naslov ni za začetnike v anime/manga krogu ampak za tiste, ki imate že nekaj kilometrov za seboj. Sodeč po enem samem poglavju res težko rečem za kaj se bo v mangi šlo ... vas pa lahko potolažim, da zadeva ni tako huda kot Sayonara zetsubou Sensei.
Spokojno kosilo je prav tako moje vrste prislila vsem tistim Slovenskim oboževalcem, ki tudi berejo mange, in so zapičeni v idejo, da so sposobni gledati/brati animeje/mange samo v Angleščini (oprostite srčki, ampak kot že rečeno Spokojno kosilo je trenutno dostopno samo v Japonščni in Slovenščini, izbira je vaša >:D).
Zdaj ko je vsa ta norija za menoj lahko rečem le to. Spoznala sem, da nam primanjkuje ljudi, ki bi se jim dalo prevajti v Slovenščino o.O (ni blo dolgo nazaj, ko sem jih imela preveč xD, in da, ne bom se branila novega para deloavnih rok).
P.S.: vesela bi bila, če si preberete kakšnega od zgodnjih naslovov in morda poveste svoje prve vtise na podlagi prebranega.
Moje
nezadovoljstvo s spomladansko sezono se nadaljuje. Po svoje mi je še slabša kot zimska, a vem, da se bom na koncu ugriznila v jezik in vzela te besede nazaj. Od tistega malega, kar se mi je celo dalo pozanimati o naslovih sem mnenja, da bosta samo dva naslova hudo dobra. Higashi no Eden (reklama na vaši desni, seveda z omogočeno javascript :P ) in pa Basquash!, anime za katerega sem bila prepričana, da ga bom prešpricala potem pa sem ugotovila, da je tolk
moe, da se moram za nos držat ... ah ja *drools* <- več o tem drugič. Vse ostalo pa je na mojem seznamu za preganjanje dolgčasa oz. "relaksacijo" v času, ko se mi ne bo dalo učiti za maturo ali pa delati ostalih obveznosti.
En od teh naslovov, ki pa mislim, da bo s drugo epizodo prešel na seznam "glej do konca", je Sengoku BASARA. V anime sem se spustila samo zato, ker je adaptacija PS igre, ki ima hudo velik sloves na internetu in pa zato, ker sme pred leti videla prekleto dober cosplay Yukimura Sanade. Danes pa sem si bolj iz navade, kot pa dejasnke potrebe, ogledala prvo epizodo. In, priznam, me je presenetila v več pogledih, vsesplošen vtis pa je dober ... recimo.
Sodeč po tej epizodi se ne bo v animeju dogajalo nič pametnega, trollanje tukaj trollanje tam. fenservise tu fenservice tam, afnarije tu afnarije tam. Menda so se celo epozodo tepli kot zmešani. Naslov ima velik plus ker nima nobenih žblj-jitsu in nadgradnjo žmnj-jitsu niti nobenih trapastih shikai in bankai, kaj še le kakšen gomu-gomu ali pa kame-ha - ne zakaj bi se matrali s tem, dajmo razturat vse po vrsti kar v prvo.
Glasovna zasedba je zakon, a bolj kot dejasnko igranje se ljudje delajo norca iz karakterjev ravno tako kot se pri Hetalili. (weeabo)YURIIIIIII!!!! njam! da ne omenjam "Oyakatasama! Yukimura! Oyakatasama! Yukimura! Oyakatasama! Yukimura! Oyakatasama! Yukimura! Oyakatasama! Yukimura! Oyakatasama! Yukimura! OYAKATASAMA! YUKIMURA! OYAKATASAMA! YUKIMURA!". Menda sem naštela ene 5 originalnih (non-)fujoshi parov s hudo močnim canon in ravno toliko stranskih. Waaaaa Koyasu-sama! in Bwahaha @ Nakaijovo angleščino (ki je presenetljivo povsem razumljiva o.O).
Nek čuden historični japonski svet; Edo obdobje? mogoče pa ne, ker pač govorimo o enem izmišljenem svetu zvlečenem ven iz igre! (weeabo)YURI!PakuxKawatani <3{za dodatek pa še seksi usnjen črn bodi, ki pokrije bore pol kvadratna metra; BTW blush!jaz-gledam->blush!Kasuga-gleda->gokurodeshita, watakushi utsukushiku tsurugi!Kenshin} - Noto tudi ni slaba o.O (prvič, da sem res iskrena, ko to rečem). Gremo se delat mal frajajre nya-a .. aaaaaAAAAAAAAaaaaaa ŽBAM za nameček pa še gej!(Hare Hare Yukai)ples.
Zmedeni? Jaz tudi! Dejstvo je, da je tale serije v prvi epizodi peljala vse generične elemente tako daleč, da ji nemorem več reči, da je generična. Če bo šlo s takšnim tempom dalje bom osebno v seriji hudo uživala (in potem sem mislila, da se bom smejala samo ob poslušanju
web radia zaradi Morita Masakazu, ki se v seriji ne pojavi D: ), za vas pa ... no ja če niste pregledali že malo kopico animejov na vas verjetno ta epizoda ne bo imela enakega učinka kot je imela name.
P.S.: Upam samo da se tole ne bo izkazalo za svojevrsten trol glede na to da je zadeva izšla včeraj na prvega aprila. I'll go emo if that turns out to be true D:
