Pred manj kot 3. mesecih obstoja tega bloga je Blogorola moje pisarije zmerljala in posplošila z eno samo besedo. Anime. A izgleda, da bo to besedo zamenjala besedna zveza Japonska glasba, vsaj ko govorimo o blogih podobni mojimu (glede na moje poznavanje slovenske scene pa žal bolj kot ne samevam) saj ima trenutno kategorija "Anime" 37 prispevkov samo zato toliko le teh ker velika večina glasbenikov kateri me zanimajo z Japonske scene prispevajo svojo glasbo temu ali onemu animeju.
In zakaj naj bi se sedaj govorilo več o Japonski glasbi? Dejstvo je, da se je vsaj določen procent Američanov naveličalo svoje komerciale in so začel brskati po alternativnih vodah. Dejstvo, ki drži že nekaj let in dejstvo zaradi katerega so v zadnjih letih Visual Kei bandi doživeli svoj razvet bolj, kot ne po vsem svetu, velika večina teh, kljub temu, da še ne uživajo velike slave na Japonskem, pa beleži koncerte v tujini, predvsem v Ameriki, lep zalogaj le teh pa tudi v Evropi. To dejstvo me osebno žalosti, saj sama v tem spacifičnem žanru glasbe ne najdem veliko kvalitete, a o teh podrobnostih kdaj drugič.
Kljub vsemu pa očitno ni Visual Kei tisto, kar se v Ameriki smatra, kot novi trend.
Po več kot 23. letih se Japonsko ime vrača v višave prvih 100 Billboard lestvice. Manjše slavje glede tega so lani slavili člani skupine Dir en Grey (Visual Kei <_<), ki so z izdajo svojega albuma Urboros v severni Ameriki dosegli celo 114. mesto, a to je še vendo izven prvih 10.
Utada Hikaru, katere prodor v S. Ameriko se je zdel precej klaveren od vsega začetka je sedaj obrodil sadove. Njen album This Is the One je trenutno na 69. mestu. Uspeh podobnega kalibra so Japonci uspeli doseči davno pred 23 leti, ko se je album Lightning Strikes skupine LOUDNESS leta 1986 uvrstil na 64. mesto. S tem uspehom Utade Hikaru pa je majhna ter počasi naraščujoča skupinica uspešnih glasbenikov, ki so se uspeli uvrstiti med prvih 100 na Billboard lestvic, dobila novo članico in jih sedaj šteje 9.
Informacija sama se mi zdi res omembe vredna, a ne morem si pomagati, da pri vsem tem ne bi zganjala skepticizma. Utada Hikaru je kljub vsemu mešanega (Japonskega in Ameriškega) porekla poleg tega pa je album tudi v celoti pet v angleščini. Amerika je v finančni krizi in me zanima, koliko so pri vsem temu igrali svoje tudi "otakugai" ker v tem času "imajo" le še ti dovolj denarja. Za nameček pa je album povsem komercializiran in prav nič ne odraža Hikkiine siceršnje glasbe zaradi katerie je tako priljubljena pri svojih oboževalcih in spoštovana v ostalih krogih.