Sicer sem o tem želela govoriti v začetku novembra, ko se je o tem na veliko pisalo in poročalo tudi v tujini, pa nekako nisem uspela.
Komuro Tetsuya. Dandanes ime, ki ga večina navadnih smrtnikov dandanes niti ne pozna tako dobro, predvsem zato ker od novega tisočletja dalje deluje v "sencah" Japonske pop glasbe (da, govorim konkretno o pop glasbi!) kot pisatelj glasbe, besedil, producent in podobno. Časi, ko so na njega kot klaviaturista svetili žarometi je že nekaj časa mimo. Vsekakor pa to ime, Komuro Tetsuya ostaja eno največjih imen Japonske pop glasbe.
Nekateri ga slavijo, češ da je napravil revolucijo, ki jo je J-pop potreboval, drugi ga krivijo, da je pokvaril in odvzel J-popu še tisto malo dostojnega, kar je imel. Verjetno pa se storil kar oboje.
Komurovi začetki slave segajo tja v sredino 80ih leti, ki so bila za Japonsko glasbo splošno bolj revolucionarna, kot katera koli druga leta. V 80ih so se skupaj zbrali X (X Japan), BUCK-TICK in Luna Sea - še danes najbolj profilistični bendi Japonske Visual Kei scene in rocka. (The) Aflee so po že nekaj letih delovanja končno napravili tisti mega hit Mary Ann, ki jim je prskrbil lahkotno življenje do današnjih dni saj je od Mary Ann dalje vsak njihov single in album vsaj nekaj dni počival v prvi peterici Oricon glasbene lestice. In še bi lahko naševala. Uforija pa se je sicer nadaljevala še dolgo v 90a.
Komuro pa je takrat deloval v skupini TM Network na kratko TMN. Skupina si je hitro prodobila svoje privržence, k temu pa so pripomogli tudi glasbeniki, ki so skupino takrat podpirali (večina teh spada v novejšo generacijo glasbenikov, ki so iz Japonske glasbe naredili to kar danes je). Skupina je sicer v letu 1994 razpadla a so za seboj pustili zapuščino in jo v letu 1999 spet nadaljevali vse do lani, ko so menda dokončno razpadli; in zdaj oboževalci samevajo s 37 singli in 12 albumi. Glede na čas in vsega skupaj približno 20 let aktivnosi precej solidna zapuščina.
Od Komurove TMN kariere bi izpostavila predvsem eno psesem. Sicer so imeli že nekaj hitov pred tem in veliko več za tem a ta je verjetno ena redkih s katero se veliko ljudi sreča, pa če hočejo ali nočejo, prav tako pa je pesem za katero sem prepričana, da jo večina bralcev tega bloga, ki ste anime fani, poznate. Pesem o kateri govorim je Get Wild (originalni PV). Le ta je bila prvo uporabljena kot zaključna pesem takra slavne animirane serije, danes pa omenje le še kot anime klasika, CITY HUNTER. Kaj je k uspešnosti pripomoglo, ne vem; blazno visoka gledanost CITY HUNTERja (ta je bila čez 10% - točno številko sem žal pozabila) ali pa hudo dobra kompozicija zaradi katere je pesem dobila oh-in-sploh veliko prired. Da naštejem samo nekaj glasbenikov, ki so odpeli svojo verzijo: Tamaki Nami (za FFX-2), T.M. REvolution z Asakura Daisuke (AXS oz. access), Ogata Megumi, Ishikawa Rika, Ayaka in Yoshizawa Hitomi (čeprav tole je bilo na željo in mislim, da nikoli uradno izdano), globe ponovna izdalava (drugi vokal Komuro še zmeraj zadaj xD), Kei Kohara in še koga bi se dalo našteti.
V začetku 90ih, še pred začasnim razpadom TMN predvsem pa potem, se je Komuro uejavil kot eden najbolj uspešnih glasbenih producentov tistega časa saj je bilo skupinam pod njegovim okriljem garantiran uspeh. Če omenim samo nekaj tistih z vrha: Matsuda Saiko (okronana za večnega idola, malo manj kot 70 singlov, 50 albumov, in tako dalje), TRF (sicer že propadla skupina a eno najbolj slišanih skupin 90ih in še vedno dobra avaxova krava za molžo denarja), Suzuki Ami (že enkaj let ena na vrhu lestvice avaxovih ženskih pevk), globe (prej omenjena skupina najbolj profilističen član bo pa kar X Japanov Yoshiki), BoA, Mochida Kaori (Every Little Thing), Kimeru (da tisti bend, ki je pel pesmice za PoT), Oliva Lufkin (prav tako da, pela je za anime NANA); trenutno najbolj znana pa je vejretno kar sveta trojica Japonske pop glasbe Hamasaki Ayumi, Koda Kumi in Amuro Namie. Prav tako je sodeloval s Sakamoto Ryuichijem ter mnogimi Angleškimi ustvarjalci kot so Bekstreet Boys, Bananarama, Common, Blaque in evropskimi ustvarjalci kot so Jean Michel Jarre, Mike Dierickx in podobno.
Ja vsekakor veliko tako ali drugače znanih imen. Vse to pa je naneslo, da so ga na Japonskem začeli smatrati kot enega izmed najbogatejših pri njih. S prodanimi več kot 170 miljnoni CDjov, Ferrari na dvorišču in lastninjenje raznoraznih vil na eksotičnih krajih kot so Havaji, res ni težko razumeti zakaj je do tega prišlo.
Pred nekaj leti pa je menda zabredel v dolgove zaradi ločitvene obveze do svoje žene in napačnega vlaganja v tujino. To pa je botrovalo enemu večjih škandalov v Japonski glasbeni industriji.
Komuro je namreč enemu od zasebnih patronov obljubil prodajo pravic za več kot 800 njegovih pesmi. Ja vsekakor mamljiva ponudba, ki jo je dotični človek zagrabil in mu plačal 500 miljonov jenov ob podpisu pogodbe za katero pa se je kasneje izkazalo, da je Komuro ne more izvesti saj si ni lastninil pesmi on, ampak produkcijska hiša avax, pod katero deluje.
Prišlo je do tožb, aretacije, zdaj pa sodnega postopa na katerem je Komuro ob vprašanju, če so obtožbe pravične glede njegove goljufije odgovorl, da so pravno upravičene.
Precej dvoumen odgovor kar se mene tiče, vsekakor pa dokaz, da denar vendarle ni vse. En od monogih virov.
[A je komu všeč nova Urca? Mislim, da bo ta tokrat ostala :3]
