O tem, da azijski glasbeniki vedno več tiščijo na Ameriški trg sem že poročala. TERIYAKI BOYZ niso nobena izjema, a za njih je bilo to jasno že od samega začetka. Za razliko od večine ostalih skupin bodo TERIYAKI BOYZ dobili izdajo svojega albuma pod Ameriško založbo in ne Ameriško enoto Azijske založbe, in sicer pri Star Trak Entertainment, ki jo je ustanovil Pharrell. V kolikor poznate TERIYAKI BOYZ vam to ni presenečenje.
Tokyograph poroča, da bodo naslednje leto Marca izdali svoj najnovejši album, ki bo na Japonskem izšel že 28. Januarja, imenovan Serious Japanese. Simultano bo izdan tako v Ameriki kot v Evropi (z izjemo Japonske, kot že omenjeno).
Zase lahko rečem, da če najdem album v BOFu ga kupim. Skupino spremljam od njihovega prvega albuma BEEF or CHICKEN in moja vsesplošna ljubezen do RIP SLYME in m-flo govori nakupu v prid. Je pa res, da sem nad izvedbo večine njihovih komadov razočarana, gledano predvsem instrumentalno. RIP SLYME x VERBAL(m-flo) se mi je v preteklosti zdela sanjska kombinacija, zdaj ko pa je tu pa se zdi, da je boljše, če se držijo zase. Ne krivim jih saj poleg dveh RIP SLYME (RYO-Z in ILMARI) članov in VERBALa TERIYAKI BOYZ sestavljata še 2 člana, od tega najbolj pomemben NIGO (v skupini pa je tudi WISE katerega mi je solo kariera ravno tako ljuba, kot RIP SLYME in m-flo). NIGO ima modno kolekcijo imenovano A Bathing Ape na kratko BAPE in je znana širom sveta. To pa mu je prineslo veliko vez in poznanstev katera so tudi kriva relativni uspešnosti skupine. Eno bolj tesnih prijeteljstev, ki jih fanjte gojijo je prav poznanstvo s Pharrell (Pharrell Williams) oz. The Neptunes (Pharrell in Chad Hugo). Z njim tesno sodelujejo vse od njihove prve pesmi, ki so jo prispevali fenomenalni glasbi trenutno zadnjemu filmu v franšizi The Fast and The Furious imenovan The Fast and The Furious: Tokyo Drift (menda se franšizi naslednje leto obeta še en film). Pesem pa nosi kar enak naslov kot film sam Tokyo Drift (Fast & Furious). Ta brez dvoma še vedno ostaja njihova najboljša pesem, pozna pa jo praktično cel svet. Njihove neštete koloboracije z Ameriškimi glasbeniki (med njimi boste našli Daft Punk, Kanye West, Adrock, Beastie Boyz, Cut Chemist, DJ Premier, DJ Shadow, Dan the Automator, Just Blaze, Mark Ronson in seveda The Neptuns s Pharrellom na čelu) pa jim dajejo unikaten zvok za katerega ne morem reči ne da je Japonski ne da je Ameriški. Vsekakor neka čudna mešanica zaradi katere mi TERIYAKI BOYZ niso tako ljubi, kot bi mi lahko bili, ampak le neka sentimentalnost na mojo sanjsko idejo o hip-hop/rap skupini, ki sem si jo ustvarila v svoji glavi.
No ja glede na to, da bo na albumu verjetno tudi Paradise Baby (ft. Emi Hinouchi), trenutno edina pesem, ki še ni dobila konkretne CD izdaje, ostaja upanje, da bo njihov drugi album Serious Japanese boljši od prvega BEEF or CHICKEN (ampak za Paradise Baby so uporabili glasbeno podlago RIP SLYMEove pesmi Rakuen Baby, ki mi je bila všeč že prej, tako da je verjetno moje upanje lažno -.-;; )