2009/09/16 - Chibi-Chibi @ 10:31
V bistvu samo dve :P
Že nekaj časa znano a, vsaj meni, še vedno zanimivo.
BENNIE K, popularen urban duo, sestavljen iz rapperja CICO in voklaistke YUKI sta se odločila za nekaj sprememb. YUKI bo namreč sedaj v celoti prevzela vlogo producentke ter zapustila mesto vokalistke. Posledica tega pa je bil tudi sočasna napoved njunega novega projekta BK Project. Če se morda kdo spomni vseh tisth "m-flo loves" komadov vam lahko povem, da bo BK Project nekaj podobnega.
Prvo vokalistko, ki pa ji bosta dala čast nastopiti v njunem projektu pa je američanka BECCA, ki je s svojo pevsko kariero bolj aktivna na Japonskem kot pa v Ameriki.
Spremeba v vlogi članov BENNIE K me ni presenetila, me je pa vsekakor presenetila izbira pevke BECCA za njun projekt. BECCA je namreč novinka v svetu glasbe in do sedaj še ni ustvarila niti enega razvpitega singla.
Glede na to, da sme prej primerjala BK Project s m-flo loves, lahko tu tudi omenim, da sta m-flo duo za začetnico njunega "loves" projeta izbrala manj znano pevko in sicer, tudi američanko (čeprav mešanega porekla), CRYSTAL KEY. Slava CRYSTAL KEY se je po končanem projektu vzpela v neznane višave a za razliko od BECCE je za seboj imela singel "Motherland" ter občasne preboje med prvih 10 na oriconovi lestvici.
Avax je končno (?) odprl vrata visual kei skupinam. Pred časom na seznamu vseh avtorjev te založbe nisi našel niti ene visual kei skupine, pač pa največje pop zvezde Japonske ter rockarske bande s tradicijo. 10. Sebtembra pa so Megamasso na svojem koncertu napovedali, da se pridružujejo tej založbi pri kateri bodo imeli naslednji mesec svoj major debi. Bi rekla, da sem presenečena nad tem, da je fantom uspelo priti tako daleč, a pri visual kei skupinah res nikoli ne veš. A glede na to, da so jih po zobeh vlačili tudi ameriški časopisi še v času njihovega počasnega vspona .... Jih pa zaradi več razlogov čaka lepa in precej stabilna prihodnost. Prvo, uspeli so očarati avax, ki je založba, ki samo zaradi dveh najmočnejših pop zvezd na japonskem Hamasaki Ayumi ter Koda Kumi pod svojim okriljem pobere 1/4 vsega denarja, ki se vrti v tem biznisu zaradi, ter dejstva, da avax redko zapušča svoje glasbenike pa naj bo njihova prodajanost še tako slaba. Back up imajo vsekakor dobr, kaj bodo pa iz tega naredili je pa na njih samih.
2009/06/17 - Chibi-Chibi @ 19:40
Je vprašanje, ki se ga sama sprašujem že nekaj časa. Tema o kateri sem želela debatirati že pred časom a mi je nikakor ni uspelo primerno oblikovati. No ja resnici na ljubo je še vedno ne morem a se trenutno, bolj kot ne, pučutim prisiljeno o tem pisati.
Govoriti o tem kaj bo doživelo svoj veliko bum v Sloveniji prej, mar je to Japonska vizualna ponudba mang in animejov ali pa njihova pestra glasbena izbira, je precej neumno že samo na podlagi
označbe, ki jo je pripisala mojemu blogu Blogorola. V pravih kotičkih Slovenije je sicer oboje že dolgo prisotno, a verjetno bo tako za vedno ostalo.
Če že razpravljam o tem kaj ima prednost bi rekla, da predvsem animeji. Večina ljudi, ki jih tako ali drugače zanima znanstvena fantastika, katerih pa ni malo, so seznanjeni z animeji. Enako velja za ljudi, ki jim količina prevedenih knjig ne zadošča oz. rajši le te prebirajo v originalnem jeziku. Tako imenovani geeki jim ta svet tudi ni daleč. In verjetno bi še kaj lahko naštela.
Med tem, ko je glasba sama v precej slabšem položaju predvsem zato ker se nas večina z le to seznani preko radia na katerem pa povečini vrtijo ameriško in britansko glasbo. Nažalost pa se večina poslušalcev omejuje na le to, pa seveda nekaj slovenske. Tisti poslušalski eksperimentisti, ki si celo drznejo pomoliti nos ven iz njihovega vsakdana pa svoja obzorja razširijo na celotno Evropo, redko kdaj pa grejo prek tega.
In zakaj se je potrebno pri vsem tem še vedno spraševati zgoraj zastavjeno vprašanje?
Večina povprečnih Slovencev je pač takšnih, da z veseljem sledi tem in onim trendom. Še posebaj če govorimo o trendih, ki prihajajo iz Amerike.
Sodeč po trenutni sceni bi marsikdo rekel, da v tem primeru animeji absolutno zmagajo ... s kakšno mango za piko na i. Pa žal temu ni tako. Animeji in mange so v Ameriki že vrsto let. Sicer ne morem za gotovo trditi, predvsem zato ker se v detajle nisem spuščala, a v kolikor je meni znano ta medij ni nikoli spadal med trende same. S glasbo pa je tu malce drugače. Prav za prav precej drugače.
V zadnjih 5. letih so Američani odkrili svet ter posledično tudi Japonsko glasbo. Temu so predvsem kriva prenekatera glasbena čezmorska sodelovanja med Japonskimi in Ameriškimi glasbeniki. Le ta so se večinoma dogajala v popovskem in R&B svetu a je to služilo svojemu namenu. Firbci kot takšni pa so odkrili poseben žaner v glasbi, ki ga lahko najdeš samo na Japonskem. Sicer se sedaj menda pojavlja tudi v Evropi a ta pojavljanja ne segajo dlje od samega zunanjega videza ne pa dejasnkega glasbenega ustvarjanja.
Govorim o tisti posebni zvrsti Japonske glasbe, ki mi ni preveč pri srcu. Da, Visual Kei.
Visual Kei je en novejših hipov v Ameriki zaradi katerih so se žanra začeli zavedati tudi Evropejci. Vsaj Evropejci na splošno. Skandinavci so pač vedeli za Japonsko veliko prej in pri njih pojavljanje albumov Visual Kei avtorjev na prvih mestih njihove glasbene lestvice ni prav nič nenavadno. Kljub vsemu pa govorimo o trenutni zadevi in precej ozki glasbeni smeri za katero pa sama menim, da je najbolj učinkovito pranje možganov brezglavih glasbenikov (ostanite z mano pa boste izvedeli zakaj).
Torej prvotno zastavljeno vprašanje niti ni pravilno sestavljeno, le to bi se moralo glasiti: Kaj bo prej? Animeji ali Visual Kei?
[*se gre jokat ker zaradi takšne zadeve dobiva več pogledov na blog*
Sem bila nesramna in dala v banner sliko banda, ki so skupaj z nekaterimi drugimi bandi žanr začeli, za njih pa danes nihče več ne ve kljub temu, da so edini od tistih časov uspeli ostati skupaj D:]
2008/12/01 - Chibi-Chibi @ 23:37
0.5 ker je velika večina novičk samo meni v interesu, tako da najprej tiste generalne:
- SloAnime prireja (mislim da >_<) že drugo novoletno zabavo. Več informacij kako, kje, kdaj, zakaj si lahko preberete
tukaj. Če vam čas in finančne sposobnosti udeležitev omogočajo vam le to toplo priporočam. Takšne zabave so vedno dobre za z japonsko kulturo obaravno opravljanje, spoznavanje ljudi in generalno zabavo (seveda, če pice ne zamujajo :P). Mene žal tam ne bo, ker sem v zadnjem tednu izvedela za podobno zabavo bolj zasebne narave, ki se bo odvijala isti dan (kar pomeni, da SloAnime novoletko zamujam že drugič T-T), ampak mi je le ta bolj pomembna saj bom imela možnost srečati kolege s katerimi se nisem videla že dobri 2 leti.
- Morda se kdo spominja mojega posta o začetku
božično-novoletne uforije. Le ta je zdaj v polnem zagonu. "Prednost", ki pa jo lahko v tem času izkorsti marsikateri potrošnik pa so predvsem popusti trgovin. SloAnime poroča, da se tega poslužujeta tako
DVDPacific in
Arconia. Poleg teh dveh pa popuste pomuja tudi CDJapan na
oblačila (SEX POT ReVeNGE, Moi-même-Moitié in podobno),
anime zbirateljske predmete,
CDje in
DVDje (med njimi kar nekaj anime obarvanih).
- HIGH and MIGHTY COLOR bo izdal LIVE DVD konec januarja, tokrat zadnjič s pevko Maki.
Več.
- An Cafe bo izdal eksluzivni CD za Evropo, kar sovpada z njihovo ponovno turnejo. Izdaja je planirana za Marec 2009.
Več.
-Enako velja tudi za Moi dix Mois, le da ti planirajo DVD s koncertom iz Pariza in ta ne bo ekslusivni.
Več.
- Njegova Ekselenca Demon Kogure se po osmih letih vrača s svojim singlom Atsuku Nare v sredini Januarja. Dober mesec za tem pa je napovedan izid zdaj že tretjega albuma v njegovi franšizi GIRLS' ROCK, tokrat naslovljen Tiara, spet bo zapel kar nekaj zanimivih pesmi, ki v originalu pripadajo slavnim dekletom Japonskega rocka.
Več.
- Že celo poletje drži nepopisno slavo OST Ghiblijevega filma Ponyo. Tematsko pesem tega filma menda znajo na pamet že vsi. Če je tudi vas ujela pesem potem vam bo v veselje novica, da bo pevka, ki jo je zapela, Oohashi Nozomi, izdala svoj prvi album konec Decembra.
Več.
- Alter ego Show Ayanocozeya DJ OZMA je napovedal, da bo s koncem letošnjega leta zaključil svojo kariero. Sicer upa, da bo glasbeno pot še nadaljeval. Mnenja je, da je svoj vrh kot DJ OZMA dosegel leta 2006 s svojiom kontraverzno predstava na Kohaku Uta Gassen. (Škoda T-T).
Več.
- Po nekaj dnevni prekinitvi je
uradna stran skupine BUCK-TICK spet v polnem delovanju, lotili pa so se tudi bolj resnega promoviranja singla HEAVEN, ki ga bodo izdali po eno letenem in pol počitka.
- Uradna stran skupine
Kalafina se je končno posodobila za promocijo novega singla
fairytale.
- Za promocijo BUCK-TICK in Kalafina novega singla sem dodala novo reklamno sekcijo takoj pod glavnim menijem na desni. Tukaj se opravičujem vsem, ki vam gre na živce avtomatsko igran izsek fariytle, žal nisem uspela najti primernega predvajalnika, ki bi omogočal ročno predvajanje, tako da sem predvajalnik vzela z uradne strani. BUCK-TICKovo reklamo boste pa mogli zagnati sami :P
- Tako kot vsak teden bodo tudi skozi Deceber izhajale različne mange. Moje oko sta ujela dva naslova. Moyashimon bo dobil že sedmi zvezek. Izdan v
normalni in
limitirani izdaji, slednja bo 3x dražja od normalne. Limitirana verzija ima podnaslov 〜ｎａｎｏ〜 version. Kodansha je v sodelovanju s japonskim podjetjem
Kawada ustvarila nano "lego kocke" (4mmx4mm) iz katerih boš lahko sestavil maskoto Moyashimon serije, mikroba Oryze, le ta bo prišel s limitirano verzijo mange. Manga bo izšla 22. 12.
NIGHT HEAD GENESIS je lansko leto dobil relativno uspešno anime adaptacijo uspešnega istoimenskega romana. Dizajn karakterjev je prispevala med dekleti priljubljena mangaka Higuri You, le ta je v času predvajanja animeja začela s mangovsko adaptacijo, letos na isti dan, kot Moyashimonov sedmi zvezek, 22.12, pa bo izdala že
tretji zvezek v tej seriji.
2008/10/29 - Chibi-Chibi @ 23:18
Ker ne moreš resno biti Visual Kei bend. In strinjam se XD
Moto, ki spremnja jealkb praktično povsod.
jealkb,
jealkb.,
Jealkb,
juarukeebii, opa prestavimo tale bii na začetek in dobimo biijuarukee= biijuaru kee = visual kei. Da, njohovo ime je parodija na Visual Kei. Njihova sestava je parodija na Visual Kei, s svojimi karatkerji extremno pretiravajo v intervuij in ostali Visual Kei bandi jim ne sežejo do gležnjev, kar se tega tiče (lahko si pogledate njihovo nogometno tekmo proti alice nine. -
del ena,
del dva - in vam bo jasno zakaj). jealkb je dejasnko sestava sedmih komedijantev (plus 14 neuradnih članov), vsi prihajajo s tega ali onega komedijantskega dua, ki so na Japonskem popularni. V čem je bil razlog, da so sestavili bend (razen očitne parodije) mi ni jasno. Njihov prvi singel se je prodajal, kot za med in bil razprodan s prvim dnem (logično, z njim so tudi dosegli prvo mesto na Oricon lestvici). Večina ljudi je bilo presenečinh nad tem, da lahko Tamura Atsuhi ( London Boots #1 #2) oz. hideru (jealkb) poje odlično. Koliko so sami pričakovali takšen uspeh ne vem, vem pa, da od takrat dalje vodijo uspešno glasbeno kariero poleg njihove že obstoječe komedijantske kariere.
Zanje sem slišala sem in tja že v preteklosti a se zanje nikoli nisem zanimala predvsem zaradi Visual Kei imidža. Pa mi je žal, da nisem naredila izjeme (predvsem pri Chikai singlu - naslovnica singla je pustila močan vtis name) a menda ni nikoli prepozno. Pobliže sem se z njiimi spoznala šele pred kratkim. Naredili so namreč pesem za uvodno šipco za najnovejšo Hokuto no ken OVA. Zaradi tega so prisostvovali na marsi katerei Hokuto no ken prireditvi, ki je potekala v nedavni preteklosti, le na teh pa je prav tako zaradi glasbe prisestvovala Kajiura Yuki, katero pa naravnost obožujem. No ja, če nebi delala usluge prijateljici in ji priskrbela video Hokuto no ken ove dvomim, da bi dejasnko slišala celo uvodno špico. Le ta je bila dovolj, da sem pazila na izdajo singla, in kaj naj rečem, niso navaden Visual Kei, prav za prav tistih pravih Visual Kei prvin je v njihovi glasbi precej malo (OK instrumentalno še kar, vokalno pa nikakor ne), bolj kot ne so še en od tistih rock bandov, a prekleto dober.
Njihov najnovejši singel je 嘆きのエンドレス/Nageki no Endless, naslovna pesem je uporabljena za uvodno špico Hokuto no ken ove, singel vsebuje dve pesmi.
1. 嘆きのエンドレス/Nageki no Endless
Vse od, kar sem slišala THE ALFEEjovo Lifetime Love še nisem slišala tako pompozne pesmi, kot je ta. Pesem, ki zahteva popularnost in kriči o svoji popolnosti. Sicer pesem nima toliko sprememb, kot že omenjena Lifetime Love, ampak prfektna mešanica odaljenosti in bližine vokala je krasna. Kljub nekakšnemu ponavljanju melodije in teksta na samem začetku pa se pesmi ni moč upreti zaradi svojega ritma, ta nas popelje v medkitični itermezzo kasneje pa epski refren. Zadnji čas ena redkih pesmi pri kateri v polno uživam. Tako vokalno in instrumentalno (solo kitare je prav simatičen), razen konca (ki žal ni tako pompozen). Pesem obvezna vse, ki uživate v rockovski glasbi.
2. カラカリ/Karakari
Karakari ima veliko večji Visual Kei pridih kot pa Nagaki no Endless. Po koncu uvoda se začne s močnim solom kitare, ki se preko pesmi začne izmenjavati s vokalom (enkrat je kitara drugič vokal v ospredju). Refrem bi sicer lahko bil precej boljiš, na žalost le ta zaseda skoraj polovico pesmi. Zaradi precej dolgega uvoda in zaključka, ki pa sta popolnoma drugačna od celotne pesmi mi Karakari ostaja zanimiva pesem za poslušanje a ne tako zelo kot Nagaki no Endless.
Informacije:
Sestava (zgornja slika, leva proti densi):
Kitara: eddie
Kitara: mofto
Klaviatura in spremni vokal: chaos
Vocal: hideru
Bas: dunch
Violina in ples: hideki
Bobni: elsa
(klik za večjo sliko)
Naslov: 嘆きのエンドレス/Nageki no Endless
Avtor: jealkb
Kataloška številja: YRCN-90038/7
Distributer: Columbia Music Entertainment
Datum izdaje: 22.10.2008
1. 嘆きのエンドレス/Nageki no Endless
2. カラカリ/Karakari
Poslušajte pesmi še sami in mi povejte svoje menje (polovica vsake pesmi @ 128kbps):
2008/10/28 - Chibi-Chibi @ 02:29
Nad
the bullet sem se spravila samo zato, ker je nekdo, katerega mnenje pri meni veliko vleja rekel, da zvenijo podobno kot
THE KIDDIE. Pred kratkim so izdali nov singel tako, da mi ni bilo težko dobiti njihovih pesmi. Kljub temu, da so aktivni že od sredine lanskega poletja pa so prve pesmi izdali šele pred nekaj meseci. Prvič na mini-albumu, ki ga je izdala njihova založba z naslovom
Tokyo hikari to kage. Očitno je bila to precej strateška poteza saj je založba na albumu izdala 4 različne pesmi od štirih različnih skupin, ki jih ima pod svojim okriljem (tej postavi se
THE JEAN in
the birdman nista pridružila). Žal pa ta singel ostaja precej mističen, sama kljub zavzetemu googlanju nisem upela najti kataloške številje. Predvidevam, da sta bila
Tokyo hikari to kage singel in njihov prvi singel
my pain izdana kot indi, za takšne izdaje pa je načleno blazno težko dobiti kakšno informacijo, sploh.
Splošno gledano mi the bullet niso blazno všeč. Zvenijo precej podobno kot kateir koli drugi generičen Visual Kei band in razen tega vnosa dvomim, da bom še kdaj pisala o njih.
Trenutno vse njohove glasbene kreacije obsegajo majhen del, samo 6 pesmi, zato sem se odločila, da naredim recenzijo za vse njihove pesmi v enakem zaporedju, kot so bile izdane.
1. forbiden colors (s Tokyo hikari to kage mini-albma)
Prva pesem s katero so pokazali svoj talent in svoje Visual Kei prvine svetu. Močan začetek in zagotovo pesem s katero so želeli pritegniti pozornost širše publike. Močan rockovski začetek s nekaj generičnega dretja, ki se kmalu umiri. Le tega nadomesti glavni pevec s svojimi začetnimi robotsko odpetimi vrsticami, ki se kmalu spet pomeša s generičnem dretjem. Osebno me je tak začetek zelo zmotil, pesem sama postane precej boljša šele kasneje ob drugem delu petja kitic in refrena. Sicer mi je všeč instrumentalna prilagodljivost pesmi vokalu in petemu besedilu, a verjetno je to njihova pesem, ki mi je najmanj ljuba.
2. THE PROMINENCE (my pain singel)
Blazno lepa instrumentala pesem. Instrumentalne pesmi, katerih avtorji niso skladatelju, ampak neke popularne skupine, ki stremijo k veliki prodajanosti me načelno ne navdušijo. THE PROMINACE me je, mojih klavirski fetiš je verjetno veliko k temu pripomogel. Sicer pa ima pesem zelo nežen pridih. Klavir v rahli spremljavi bobnov in občasno violin se lepo prepletajo vse o konca kater pa me je pustil v prepričanju, da je pesem ostala nedokončana in ni uspela videti polnega razcveta.
3. my pain (my pain singel)
Blag miren začetek pesmi pospremljen s ponovnim generičnim dretjem XD a tokrat me ne moti tako zelo kot pri forbiden color, prav za prav se mi zdi povsem umesno in na mestu. Všeč mi je, da dobiš med kitičnem petjem občutek, da je vokal enako obravnavan, kot BGM, včasih se mi zdi takšna uporaba vokala preredka <_<. Refren se mi zdi naravnost fenomenalen, po mojem mnenju v vokalni tehniki zgrešeno, a vse ostalo to "napako" popolnoma odpravi.
4. 明日を担う者/Ashita wo ninau mono (my pain singel)
Hardcore rock pristop v tej pesmi s lepim refrenom. Kompozicijsko precej dolgočsna pesem. Intermezzo je prav za prav še najbolj zanimiv od vsega. Nič extremno posebnega, vsaj zame, a refren skupaj s intermezzom je vseeno vreden poslušanja celotne pesmi; za THE PROMINANCE je tole njihova pesem, ki mi je najljubša, kar je sicer precej čudno.
5. Last quarter (Last quarter single)
Bolj popvski začetek pesmi, ki dobi močno spremljavo basa skupaj s vokalom. Pesem počasi dobiva na ritmu in napetosti, ki se sprosti z uvodom v refren. Le ta nas nežno popelje v neke višave. Kljub dolgi pesmi pa tu takoj sledi intermezzoin s ponovitvijo revrena in zaključkom. Osebno mi je bilo to precej prijetno presenečenje, saj sem dobila lažen občutek kratkosti.
6. the Merciless (Last quarter singel)
Vsekakor primeren naslov sodeč po ovodu v pesem. Težak rokovski motiv s dretje, ki se ponavlja skozi pesem večkrat. Petje kitic pa je s tem naslovom bolj v nasprotju kot kaj drugega. Mirno mešano s divjim pa celotno pesem naredi precej všečno.
Informacije:
Sestava (zgornja slika; leva proti desni):
Kitara: YUKI (一遊)
Bas: TOMO (智)
Vocal: KENZY (健児)
Bobni: GEORGE (譲二)
Kitara: YUKI (準)
(ni slike)
Naslov: Tokyo, hikari to kage
Avtor: različni
Kataloška števlka: /
Distributer: Kränze
Datum izdaje: 25.07.2008
1. Kαin - PassAGE
2. LOGiQ - Hakanaki hana
3. the bullet - forbidden colors
4. allport diary - Hatsuaki, miwatasu oka
(ni slike)
Naslov: my pain
Avtor: the bullet
Kataloška številka: /
Distributer: Kränze
Datum izdaje: 25.09.2008
1. THE PROMINENCE
2. my pain
3. 明日を担う者/Ashita wo ninau mono
(klikni za večjo sliko)
Naslov: Last quarter
Avtor: the bullet
Kataloška številja: KZCD-011Ｂ/A
Distributer: Kränze
Datum izdaje: 15.10.2008
1. Last quarter
2. the Merciless
Kot že rečeno, niso mi preveč všeč niti nisem mnenja, da zvenijo podobno kot THE KIDDIE. Glede na to, da je novih Visual Kei skupin na miljone morda ne bodo imeli dolge življenske dobe, a nastopi v Shibuya O-WEST bodo pri podaljšanju te dobe pomagali. Kaj pa vi mislite? Presodite sami:
2008/10/11 - Chibi-Chibi @ 23:05
Zaradi nedavne prijave na J-rock Slovenija forumu v zadnjih nekaj dneh veliko časa posvečam Visual Kei skupinam. Tokrat namerno. V svoji več letni aktivnosti kot poslušalec Japonske glasbe je to tokrat prvič. Načelno pograbim kar mi vzbudi pozornost na internetu, kakšna dobra beseda ali pa dobra recenzija prav tako pripomoreta. Kljub manjši pomoči članov foruma, da bi našla neko Visual Kei skupino, ki mi je všeč, pa pri tem nisem bila uspešna. A kot zakleto mi je danes pod roke prišel THE KIDDIEjev najnovejši singel. Singel, ki me je pritegnil zaradi imena skupine zdaj pa jih prav veselo poslušam.
THE KIDDIE je skupina nastala iz članov prej nesrečno propadlih Visual Kei skupin. Od tega so trije stari kolegi iz 華族/Kazoku (žal so bili aktivni le 2 meseca), en iz bivšega マルル/Maruru in drugi iz bivšega Shelly～Jazz Rock Children～.
Bolj Natančno (glej zgornjo sliko ->leva proti desni):
淳/Jun [kitara] (bivši ヂュン/Jun iz 華族/Kazoku)
そらお/Sorao [bas] (iz bivšega Shelly～Jazz Rock Children～)
揺紗/Yusa [vokal] (iz bivšega 華族/Kazoku)
ユウダイ/Yuudai [bobni] (bivši ゆう/Yuu iz 華族/Kazoku)
佑聖/Yusei [kitara] (bivši きるぁ/Kirua iz マルル/Maruru)
Na singlu サヨナラセツナ/SAYONARA SETSUNA so 3 pesmi.
1.サヨナラセツナ/SAYONARA SETSUNA
A stran singla se začne s močnim uvodom basa, kar ponavadi pove malo o Visual Kei skupini, a nadaljevanje me je presenetilo. Yusa vsekakor ni tipičen Visual Kei pevec. Večina petih tonov je čistih prav tako je besedilo lepo razumljivo. Visoki toni niso spihani, nizki mu po naravi ne deljao problemov. Glasba se lepo sklada z njegovim glasom. Nekaj techno pridiha, splošno pa rock podlaga. Kljub temu, da ima ta pesem svoj vrh v refrenu, tako kot večina pesmi, pa ni v njej zaslediti nobenih ekstremovo. Morda je to, kar me je presenetilo in mi THE KIDDIE naredi toliko drugačne od odstalih Visual Kei skupim, po drugi strani pa sem bila malenkost razočarana ker ta pesem nima nekega iztopajočega dela. Odpeti refren tik pred zaključkom mi je še najlepši del pesmi.
2. So high
Začetek pesmi mi je obetal punk-rock komad a se Yusino petje pesem spremeni v pop komad s močno rockovsko podlago. "So High" zagotovo ni najboljša pesem od vseh treh a petje "so high" v ozadju s enigmatskim pridihom ti res daje občutek neke višine in pa držanje visokega tona vokala proti koncu pesmi je kar naredi pesem zelo všečno.
3. imitation
Komičen 8bitni začetek pesm, ki ga, tako kot v prejšnjih dveh pesmih, nadomesti glavna rock melodija. 8bitni zvok nas sicer spremlja skozi celoteno pesem. Yusino petje je tukaj bolj preprosto, skupaj s 8bitnim zvokom pa celoto pesem naredi nekaj za vsakdanja ušesa. Z izjemo intermezza. Intermezzo je fenomenalen in pokaže kvaliteto vseh članov, ne samo basa in kitar tudi bobnov ter tisto kar Yusa res zmore, peti.
Informacije:
(<- klik za večjo sliko)
Naslov: サヨナラセツナ/SAYONARA SETSUNA
Avtor: THE KIDDIE
Kataloška številka: KIDR-4
Distributer: Kiddie Works
Datum izdaje: 01.10.2008
1. サヨナラセツナ
2. So high
3. imitation
Uradna stran
Uraden blog
Sodeč po že obstoječih recenzijah/kometarjih je to menda njihov najboljši singel in jim gre samo še na boljše. Osebno mi je SAYONARA SETSUNA singel dovolj všeč, da jih bom v prihodnje spremljala.
Premislite še sami, če so vam tudi všeč (polovica vsake pesmi/128kbps):
